Prvo »pokoronsko« srečanje članov in predstavitev projekta: Muzej – Miliči – Bela Krajina

18.6.2020 smo se prvič srečali člani Društva BASS, na žalost brez dela članstva iz Srbije, saj prehod meja ni bil dovoljen. Kljub okrnjenem številu, smo predstavili projekt postavitve muzeja v Miličih, delovno skupino članov, ki se bo s tem ukvarjala, pridružila pa sta se nam tudi potomca Uskokov iz vasi Marimdol. Društvo BASS je prevzelo iniciativo in organizacijo postavitve Muzeja v Miličih v Beli Krajini, saj gre za pomembno zgodovisko dediščino obeh držav, tako Slovenije kot Republike Srbije.

Med najbolj perečimi vprašanji danes in nedvomno tudi časa, ki še prihaja, je vprašanje človeških migracij. Selitve različnih skupin ljudi spadajo med ključne procese oblikovanja in spreminjanja človeške civilizacije, in vedno znova porodijo nove oblike sobivanja, ki se utelesijo v  novih oblikah umetnosti in estetike, spreminjanju jezika in kulture bivanja v nekem prostoru. Današnje migracije in odzivi širše družbe na njih v vsem dokazujejo kako težko je sprejeti drugo in drugačno, kako se vprašanje politizira in kako se reducira na enostavno antagonistično razmerje »mi« proti »njim«. Ob tem se moramo seveda spomniti, da današnja družba v težavnosti sprejemanja migracij in migrantov ni v ničemer bistveno drugačna kakor starejše človeške družbe, ki so bile prav tako postavljene pred enake izzive in živele ukoreninjene v podobnih stereotipih in predsodkih o drugem in drugačnem. Zgodovina nam lahko postreže z množico primerov migracij, uspešnih integracij in akulturacij priseljenih skupnosti v novo okolje. Iz teh uspešnih primerov sobivanja se lahko učimo in pridobimo koristna razumevanja migracij, ki jih doživljamo v našem času.

            Med najpomembnejšimi migracijami v slovenski historični prostor vsekakor spadajo migracije Uskokov ali Vlahov, pravoslavnega prebivalstva vlaškega in srbskega etničnega izvora, ki je v začetku 16. stoletja prispelo na skrajni jug dežele Kranjske. Kakor priča več virov staro prebivalstvo sprva uskoških prišlekov ni sprejemalo, vendar so se ob koncu 16. stoletja že skupaj borili proti Turkom. Skozi stoletja se je razvila nekakšna oblika tolerance in sobivanja, zaradi katere so Uskoki ohranili svojo kulturno identiteto in vero, a hkrati sprejeli jezik, pravila in norme prostora v katerega so prišli. Ob tem tudi ugotavljamo, da čeprav predstavljeno po različnih zgodovinskih ali etnoloških zbirkah v Sloveniji, to sobivanje ni del splošnega védenja in znanja ter se ne poudarja ali izpostavlja kot uspešen in dober primer med-etničnega sobivanja kot posledice migracij pred skoraj petimi stoletji. Med najbolj perečimi vprašanji danes, ki še prihaja, je poleg epidemij tudi vprašanje človeških migracij. V letih 2020–2021 se bomo spomnili 490-letnice prihoda prvih skupin Uskokov na ozemlje Žumberka. Ob tako visoki in markantni obletnici, smo v Društvu BASS prevzeli iniciativo in projekt, da se uredi muzejska razstava zgodovinskega in etnološkega značaja s katero bi predstavili zgodovino Uskokov v Beli krajini in poudarili to dolgo zgodovino sobivanja. Znotraj velike družine evropskih narodov belokranjsko sožitje gotovo predstavlja odličen primer sobivanja različnosti.

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out /  Change )

Google photo

You are commenting using your Google account. Log Out /  Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out /  Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out /  Change )

Connecting to %s